Glasbeni pogoji – P

Pacatamente (it. pacatamente), con pacatezza (con pacatezza), tih (pacato) – mirno, krotko
Pacatezza (pacatezza) – umirjenost
Padiglione (it. padillone) – zvonec
Padiglione v ariji (padillon v ariji) – [igra] zvonec
Padovana (it. padovana), Padovana (paduana) – stara počasna ital. ples; dobesedno Padova; enako kot pavana
stran (francoska stran, angleška stran), Domov (italijansko pajina) –
Mirno stran (francosko pezible) – miren, tih, krotek, spokojen
Navdušujoče (francosko palpitant) – tresenje, tresenje
Palotas(Madžarsko palotaš) – madžarski zmerno počasen ples
Pâmé (francosko pame) – kot v omedlevici [Skrjabin. Simfonija št. 3]
Pandean pipe (angleško pandian pipe) – Panova piščal; enako kot sirinks
Pandeiro (portugalsko pandeiro), Pandero (špansko pandero) – tamburin
Pansflöte (nem. pansflete) – panjeva piščal
Pantomima (italijanska pantomima), Pantomima (francoska pantomima, angleška pantomima), Pantomima (nem. pantomime) – pantomima
vzporedno (nemška vzporednica, angleška vzporednica), vzporedno (francoska vzporednica), Paralelo (italijansko vzporednik) – vzporednik
Vzporedno gibanje(nemško parallelbewegung – vzporedno gibanje
Paralleloktaven (paralleloctaven) – vzporedne oktave
Parallelquinten (parallelquinten) – vzporedne kvinte
Paralleltonart (nem. parallel Nart) – vzporedni ključ
Parafraziranje (francoska parafraza) – parafraza, parafraza (prosta ureditev op.)
Parfait (fr . parfet) – popolna [kadenca]
Govorjenje (it. parlyando), Pogovor (parlyante), gledano (fr. parlyan), Govoriti (parle) – z besedami
Parodija (it. parodija), Parodija (fr. parodija), Parodija (nemško .parodija), parodija (angleško paredi) – parodija na
geslo (it. geslo), gesla (francosko geslo) – beseda
gesla (it. Geslo), Besede (francosko geslo) – besede, besedilo
Del (angleško paat), Del 1. \ T (it . parte), del (fr. zabava), del (nem. party) – 1) zabava v ansamblu; 2) del cikličnih glasbenih del; colla Del 1. \ T (it. Colla Parte) – sledi glasu
Partialton (nem. Partialton) – prizvok
Particella (it. Partichella) – uvod, oris partiture
Parties de remplissage (parti de ramplissage) – molovi glasovi
Partimento (it. partimento) – digitalni bas; enako kot bas nadaljujte
partita (it. partita) – stara, večdelna cikl. oblika
Partitino (it. partitino) – majhna dodatna partitura, ki je priložena glavni in vsebuje naknadno dodane dele
prekat (fr. partison) – partitura
Klavirska pregrada (partition de piano) – priredba za klavir
Partitur (nemški rezultat), Rezultat ( it. score) – rezultat
Partiturlesen (nem. partiturlezen) – branje partitur
Partiturspielen (partiturshpilen) – igranje klavirja, iz partiture
Particija (it. Partizione) – rezultat
Del pesmi (angleško paat sleep) – vok. delo za več glasov
Partwriting (angl. paat raitin) – glasovno vodenje
Pas (fr. pa) – ne, ne, ne
Pas trop posodil (pa tro lan) – ne prepočasi
Pas (fr. pa) – korak, pa (v plesu)
Pas d'action (pas d'axion) – ples drame. – značaj zapleta
Pas de deux (pas de deux) – ples v dvoje
Pas de trois (pas de trois) – ples za tri
Pas de quatre (on de quatre) – ples za štiri nastopajoče
Pas seul (pas sel) – solo baletna št
Pas accéléré (fr. pas accelere), Pas podvoji(pa reduble) – hiter korak
Dvostopenjski (špansko: paso doble) – ples latinsko – ameriškega izvora; dobesedno dvojni korak
Passacaglia (it. passacaglia), Passacaille (francosko passacai) – passacaglia (stari ples)
Prehod (francoski prehod, angleški pasidzh), Vožnja (ital. passagio) – prehod; dobesedno prehod
Passamezzo (it. passamezzo) – ples (pospešen pavan)
Passepied (fr. paspier ) – stari francoski ples
Prehodna opomba (angl. pasin note) – mimobežna opomba
Passio (lat. passio) – trpljenje angl. pesheng), Passion
(it. passionone) – strast, strast; con passione (con passione) – strastno
Strast (francosko Passion, nemško Passion, angleško Passione), Passion (italijansko Passione) – »Pasijon« – glasbena drama, delo o Kristusovem trpljenju (npr. oratorij)
Strastno (Angleščina Strasten ( pašenit ), Strasten (it. strastno), Strasten (francosko passionone) – strasten, strasten
Passionmusik (Nemško passionmusic) – glasba za »Pasijon«
Pasticio (it. pasticcio), Pastiche (francosko pastish , angleško pastish) – pasticcio (opera, sestavljena iz odlomkov drugih oper enega ali več avtorjev); dobesedno mešanica, pašteta
Pastoralno (italijanska pastorala, francoska pastorala, angleški pasterali), Pastoralno (nemška pastorala), Pastorella (ital. pastorella) pastir
Pastoso (italijansko pastoso) - mehko, mehko
Pastourele (francoska pasturel) – sredina – stoletja . Francoska pesem (postala razširjena med trubadurji in trouverji 12.-14. stoletja)
Pateticamente (it. pateticamente), pomilovanja vreden (patetiko), Pomilovanja vreden (angleško petetic), Patétique (francosko patetično), Pathetisch (nemško patetiš) – patetično, navdušeno
Patimente (it. patimente) – izražanje trpljenja
Pauken (nem. pauken) – timpaniPaukenschlag (nemški pajek) – udarec timpanov
Paukenschlägel (spider schlögel) – kladivo za timpane
Paukenwirbel (nem. spiderenvirbel) – tremolo timpanov
Premor (it. premor), Pause (fr. pos), Pause (nem. pause) – premor
Pause (angleške poze) – fermata
Pavana (italijansko pavan), Pavane (francosko pavane) – pavane (star počasen ples italijanskega izvora); enako radovana, paduana
Paventato (it. paventato), Paventoso (paventoso) – plaho
Paviljon (fr. pavillon) – zvon pihala
Paviljon v zraku(paviljon anler) – [igra] zvonec
Paviljon d'amour (pavilion d'amour) – zvon hruškaste oblike z luknjico (uporablja se v angleškem rogu in glasbilu 18. stoletja)
Pedala (nemški pedal), Pedala (angleško padl ) – pedal: 1) pri glasbilu; 2) nožna tipkovnica
Pedali orgle (it. pedal) – 1) pedal glasbila; 2) zdržan ton v srednjem in zgornjem glasu
pedali (francoski pedal) – 1) fermata; 2) pedal glasbila; 3) trajen ton
Pedale inférieure (pedal enferier) – vztrajno, ton v basu (orgle, točka)
Pédale intérieure (pedal enterier) – vztrajno, ton v okoljih, glasovi
pedali v zaprtih prostorih (superyor pedal) – vztrajno
, dvigniti ton , glasov (francoska pedalizacija) – pedalizacija Pedalklavier (nem. pedalklavier) – klavir z ročno in nožno klaviaturo Točka pedala (angleško paddle point) – točka orgel Pedes muscarum (latinsko pedes muscarum) – vrsta Nevm Peg (angleško peg) – prstan Škatla za klin (peg box) – peg box (za ločna glasbila) Pegli
(it. Pei) – predlog per v povezavi z določnim členom množine moškega spola – za, zaradi, skozi, z
Pei (it. Pei) – predlog per v povezavi z določnim členom množine moškega spola – za, zaradi za, skozi, z
bič (nem. paitshe) – nadloga (tolkala)
pel (it. pel) – predlog per v zvezi z določnim členom moški spol ednine – za, zaradi, skozi, z
Pell ' (it. pel) – predlog per v zvezi z določnim členom moškega in ženskega rodu ednine – za, zaradi, skozi, z
Pella (it. pella) – predlog per v zvezi z določnim členom ženskega rodu ednine – za, zaradi, skozi, ob
Pelle (it. pelle) – predlog per v zvezi z ženskim množinskim določnim členom – za, zaradi, skozi, z
Pello (it. pello) – predlog per v zvezi z edninskim moškim določnim členom – za, iz – za, skozi, z
obesek (francosko pandan) – med, v nadaljevanju
penetranti (francosko penetran) – srčen
Pensieroso (it. Pensieroso) – premišljeno
Pentakordum (gr.-lat. Pentachordum) – Pentakord (zaporedje 5 stup, diatonična lestvica)
Pentagram (it. pentagram) – doga
Pentatonika (angleška pentatonika), pentatonik (nemška pentatonika), Pentatonika (fr. pantatonic) – pentatonika
za (it. peer) – za, skozi, z
Per anche (it. peer anke) – še vedno, še vedno.
Za violino ali flauto (
za violina o fluto) – za violino ali flavto na klavirju) Izgubljati (francosko perdan), Izguba (it. perdendo), Perdendosi (perdendosi) – izgubiti se, izginiti popolna (angleško pefmkt) – 1) čisti [interval]; 2) popolna [kadenca] Perfectio
(lat. perfection) – »popolnost« – 1) izraz menzuralne glasbe, kar pomeni 3 udarce; 2) v 12.-13. trajanje se bo zaključilo, opombe
popolna (it. perfetto) – popoln, popoln, popoln
Uspešnost (angleško performance) – 1) gledališka predstava; 2) uspešnost
obdobje (angleško pieried), obdobje (nemško obdobje), obdobje (francosko obdobje), obdobje (it. periodo) – pika
Tolkala (nemško percussionsinstrumente) –
Biser tolkala (francosko pearl) – biserno, perlasto, izrazito
Perlenspiel (nem. perlenspiel) – klavirsko igranje z biseri
Permutacija(nem. permutacija) – 1) premikanje teme v razi, glasove (v večglasnem delu); 2) premikanje zvokov serije (v serijski glasbi)
Pokrovni vijak (it. perno) – poudarek na glasbilih z velikimi loki
Vendar (it. pero) – torej, vendar kljub temu,
Perpétuel (fr. perpetuel) – neskončno [kanon]
Perpetuo moto ( to . perpetuo moto), Perpetuum mobile ( lat . perpetuum mobile) – perpetual motion – t) – majhen, – th Mali klarinet (petite clarinet) – mali klarinet
Majhna flavta (petite flute) – mala flavta
Majhna nota (petite note) – grace note
Majhna trobenta (petite trompette) – majhna cev
Mali (fr. pe) – malo, malo, nekaj
Peu à reu (fr. pe in pe) – malo po malo , malo po malo, postopoma
Peu à peu sortant de la brume (peu a peu sortant de la brum) – postopoma izhaja iz megle [Debussy. "Potopljena katedrala"]
Kos (it. pezzo) – igra; dobesedno kos
Pezzo di musica (pezzo di musica) – glasbeno delo
Pezzo concertante (pezzo concertante) – koncertna skladba
Pezzo dell'imboccatura (it. pezzo del imboccatura) – glava flavte
piščalka(nem. pfeife) – piščal, piščal
Pfropfen (nem. pfropfen) – pluta [pri piščali]
domišljijo (nemška fantazija) – fantazija
Fantastisch (fantastično) – fantastično, muhasto
Filharmonija (Angleška filharmonija), Filharmonija (Francoska filharmonija), Filharmonija (Nemška filharmonija) – Filharmonija
Philharmonische Gesellschaft (nem. Philharmonische Gesellschaft) – Filharmonična družba
Telefon (grški telefon) – zvok, glas
Fraza (francoske fraze, angleške fraze), Fraza (nem. fraze) – fraza, fraziranje, (eng.) fraziranje
Phraser (fr. phrase) – fraziranje, poudarjanje glasbe. fraze
Phrasierung (nemško fraziranje) – fraziranje
Phrygische Sekunde (nemško frigishe sekunde) – frigijska sekunda
Frigij (lat. frigius) – frigijsko [mlad]
Užitek (it. pyachere) – užitek, želja, do piacere (in pyachere) – po volji, ritmično prosto, poljubno
Piacevole (it. piachevole) – lepo
Piacimento (it. pyachimento) – užitek; po želji (a pyachimento) – po volji, samovoljno; enako kot piacere
Pianamente (it. pyanamente) – tiho
Piangendo (it. pyandzhendo), Piangevolе (pyanzhevole), Piangevolmente(pyandzhevolmente) – žalostno
klavir (italijanski klavir, angleški pianinou), klavir (nemški klavir) – klavir
Pianissimo (italijansko pianissimo) – zelo tiho
Piano (italijanski klavir) – tiho
Piano (italijanski klavir, francoski klavir, angleški klavir), Piano (nemški klavir) – klavir
Klavir v čakalni vrsti (francosko piano a ke) – klavir
Pokončni klavir (francosko piano droit) – klavir
Klavir (it. pianoforte, angl. pianoufoti) – klavir
Pianoforte a coda (it. pianoforte a coda) – klavir
Pianoforte verticale (it. pianforte verticale) – klavir
Mehanski klavir(francoski piano makanik) – mehanski. klavir
Jokaj (it. Piatto) – žalost, pritožba
Piatti (it. Piatti) – činele (tolkala)
Piatto sospeso (it. Piatto Sospeso) – viseče činele
Pibroch (angleško pibrok) – Variacije za dude
Začinjeno (it. Piccante) – prodoren, oster, začinjen
Picchiettando (it. pichiettando) – naglo in enostavno
Piccolo (it. piccolo) – 1) majhen, majhen; 2) (it. piccolo, eng. pikelou) – mala flavta
Kos (eng. pis) – 1) igra; 2) glasbilo (v ZDA)
Soba (francoski komadi) – komad, glasba
Noga(fr. pie) – 1) stopalo (pesniško); 2) stopa (mera, sprejeta za označevanje višine cevi orgel); 3) poudarek na glasbilih z velikimi loki
Zlaganje (it. piegevole) – prožno, mehko
Poln (it. pieno) – polno, polno zveneče; a voce piena (in voche piena) – s polnim glasom; coro pieno ( koro polna ) – mešani, zbor Pietà (
it . pieta) – usmiljenje, sočutje ); 2) flavta; 3) enega od registrov Pince telo
(fr. pense) – 1) [igrati] s ščepcem na godala; enako kot Pizzicato; 2) ljubek, hladen, oster [Debussy], 3) mordent
Pince nadaljuje (francosko pense continu) – trilček z nižjo pomožno noto (v francoski glasbi 16.-18. stoletja)
Pincé dvojno (francosko pense double) – razširjen mordent (v francoski glasbi 16.-18. stoletja)
Pincé étouffé (francosko pense etufe) – 1) [na harfi] vzemite strune in jih utišajte z roko; 2) vrsta dekoracije
Pincé renversé (francosko pense ranversé) – mordent z zgornjo pomožno noto (v francoski glasbi 16.-18. stoletja)
Pincé preprosto (francoski pense sample) – mordent z nižjo pomožno noto (v francoski glasbi 16.-18. stoletja) Couperinov izraz 18. stoletja)
cevi (angleška pipa),Pipeau (francosko pipo) – piščal, cev
Pique (francoska ščuka) – sunkovit, poskočen udarec lokov
Bat (francoski bat), Bat (it. Pistone), Batni ventil (angleško Pisten valve), pump valve ( pump valve) – ventil črpalke (za trobila)
Smola (eng. pich) – višina
Pittoresco (it. pittoresco), Pittoresque (fr. pitoresk) – slikovit
Več (it. piu) – več kot
Più forte (piu forte) – močnejši, glasnejši
Più andante (it. piu andante) – nekoliko počasneje od andante; v 18. stoletju v pomenu nekoliko živahnejši od andante
Più sonante(it. piu sonante) – z večjo zvočno močjo
Più tosto, Piuttosto (it. pyu tosto, piuttosto) – najverjetneje npr. Piuttosto lento (piuttosto lento) – najbližje počasnemu tempu
Piva (it. pivo) –
Pizzicato dude (it. pizzicato) – [igranje] s trzalko na godala
Placabile (it. placabile), Pliacabilmente (placabilmente) – tiho, mirno
Placando (placando) – umirjanje, umirjanje
mirno (it. placidamente), kon Placidezza (con placidezza), Placido (placido) – tiho, mirno
Plagal (francosko, nemško. Plagal, angleško. Plagal),Pliagale (it. plagale), Plagalis (latinsko plagalis) – plagal [način, kadenca]
Plain (francoski načrt) – celo
Plainchant (francosko letalo) – gregorijansko petje
Navadna pesem (angleško Plainson) – gregorijansko petje, zborovsko petje
Pritožba (fr. plant) – 1) tožba, tožeča pesem; 2) melizme (17-18 stoletja) Žalostno (pluntif) – žalosten
Plaisamment (fr. plezaman), Plaisant (plaisant) – smešno, smešno
Plaisanterie (fr. tasteeri) – zabavna glasbena skladba, šala
Plantažne pesmi (eng. Plantations songs poslušaj)) – črnske pesmi naprej
Nasadi plošč(fr. plyake) – hkratna ekstrakcija vseh zvokov akorda
Predvajaj (eng. play) – 1) igra, šala; 2) igra, predstava; 3) izvajati
Predvajajte glasbo na pogled (predvajaj glasbo na mestu) – predvajaj iz
Igralnica list (angl. playbil) – gledališki plakat,
Igrivi pizzicato program (angl. playful pitsikatou) – zabaven (šaljiv) pizzicato [Britten. Preprosta simfonija]
Plectre (francoski plekter), Plectrum (latinsko plektrum), Plettro (it. Plettro) –
Plein-jeu plectrum (francoska ravnina) – zvok »polnih orgel« (orgle tutti)
Plenamente (it. Plenamente) – polno zveneče
Plenus (lat. plenus) – poln
Plenus corus (plenus corus) – celoten zbor
Plica (lat. plika) – znak neobvezujoče pisave, ki označuje okras
Plica ascendens (plika ascendens) – z zgornjo pomožno noto
Plica descendens (plika descendens) – s spodnjo pomožno opombo
Plötzlich (nem. pletslich) – nenadoma, nenadoma
Plug (angleški plug) – pluta [pri piščali]
Plump (nem. plump) – neroden, neroden, nesramen
Bat (angleško plange) – nemi v obliki klobuka iz klobučevine (pri pihalu)
dodatek (francoski plus ) – 1) več, več; 2) poleg tega
Plus posojeno (plus lan) – počasneje
Plus à l'aise(plus vzpon) – [igraj] bolj svobodno [Debussy]
Pocchetta (it. pocchetta), Pochette (fr. pochet) – majhen. violina
Pochetto (it. poketto), Pochettino (pokettino), Pochissimo (pokissimo) – malo, malo
Poziram (it. poco) – malo, ne zelo
Poco allegro (poco allegro) – ne prav kmalu
Poco andante (poco andante) – ne zelo počasi, un roso (it. un poco) – malo, un poco piu (un poco piu) – še malo, un poco meno (un poco meno) – malo manj
Poso a roso (it. poco a poco) – malo po malo
Poco meno(it. poko meno) – nekoliko manj; poco piu (poko piu) – še malo
Poso sonante (it. poko sonante) – tiho zveneče
Podwyższenie (poljsko podvyzhshene) – povečanje (predvsem rahlo povečanje zvoka v primerjavi s temperamentom) [Penderetsky]
Pesem (nemške pesmi), Pesem (angleško pouim), Pesem (italijanska pesem) – pesem
Simfonična pesem (italijanska pesem sinfonico), simfonična pesem (francoska pesem senfonik) – simfonična pesnitev
Poem (francoska pesem) – 1) pesem; 2) libreto opere
poi(it. poi) – potem, potem, potem; na primer scherzo da capo e poi la coda (scherzo da capo e poi la coda) – ponovite scherzo, nato (preskočite trio) igrajte
Poi segue koda (it. poi segue) – nato sledi
Točka (fr. puen, ang. point) – točka
visoka točka (francosko point d'org) – 1) orgelska točka; 2 ) fermata
vrh ( francosko pointe) – konec of
o lok cadans ali fermata Polacca (it. polakka) – poloneza; alia polacca (alla polacca) – v liku Poloneze Polka
(italijanska polka), polka (češka, francoska polka, angleška polka), polka (nem. polka) – polka
Polifonija (italijanska polifonija) – polifonija
Polifonico (polyphonico) – polifoničen
Politonalità (ital. politonalita) – politonalnost
Palec (it. Pollice) – palec; pol policije (kol policije) – [odlok. za kitaro] za igranje basovskih not s palcem
Polo (španski polo) – andaluzijski ples
poljski (francoska poloneza) –
Polska Poloneza (švedščina, poljščina) – šved. nar. plesna pesem
Poli (grško poli) – [predpona] veliko
Polymetrik (nem. polymetric) – polimetrija
Polifonično (angleško polifonično), Polifoničen (francoska polifonija), Polifoničen (nemško polyphonic) – večglasje
večglasje (francosko večglasje), večglasje (nemško večglasje), Polifonija (angleško palifani) – polifonija
Poliritmija (francoske poliritmije), Poliritmika (nem. polyrhythmic) – poliritem
Polytonalität (nemška politonalnost), Polytonalité (francoski politonalit), Politonalnost (angleška politonalnost) –
Pommer politonalnost (nem. pommer) – staro, basovsko pihalo .; enako kot Bombart
Črpalka (nem. pomp) – slovesnost;mit Pomp (mit pomp) – slovesno
Pompa (it. pomp) – 1) zakulisje; 2) krono
Potnpeux (fr. pompe), Pomposamente (it. pompozamente), Pomposo (pomposo) – veličastno, slovesno, veličastno
Ponderoso (it. ponderoso) – težek, s pomembnostjo, težak
skakalec (it. ponticello) – ločno stojalo; sul Ponticello (sul ponticello) – [igrati] na stojnici
POP glasba (eng. pop music) – pop glasba (zvrsti moderne, popularne glasbe na Zahodu)
Populiraj (it. popolare), Priljubljena (fr. populaire), Popular(angleško popule) – ljudsko, popularno
portamento (it. portamento), Prenašanje (portando) – portamento: 1) pri petju in pri igranju na pihala drseči prehod enega zvoka v drugega; 2) pri igranju klavirja navodilo za dolgotrajno igranje, vendar ne skladno; 3) udarec pri ločnih inštrumentih – zvoki se vzamejo nekoliko razširjeno v eno smer gibanja loka in s cezurami
Portare la voce (it. portare la voce) – premikanje z glasom od enega zvoka do drugega, drsenje po vmesnih zvokih
prenosni (francoski portatif), Portativ (nemški prenosnik), Portativo (it. prenosni), Portativni organ (eng. potetiv ogen) – prenosni organ
Port de voix (francosko port de voix) – premikanje z glasom od enega zvoka do drugega, drsenje po vmesnih zvokih
Port de voix dvojni (francosko port de voix dvojno) – vrsta grace note 2 not
obseg (francosko porte) – glasbeni tabor
Posata (it. poseta) – premor, postanek
Posatamente (it. pozatamente) – mirno
pozavna (nem. pozaune) – pozavna: 1) trobila; 2) enega od registrov orgel
Pose de la voix (francosko poses de la voix) – izražanje
Posément (francosko Pozeman) – počasi, tiho, pomembno
Pozitiven (francosko pozitivno), Pozitivna (it. pozitiv) – 1) klaviatura stranskih orgel; 2) majhen organ
položaj (francoski položaj, angleški položaj), lokacija (ital. položaj) – položaj – položaj leve roke na ločnih glasbilih
Naravni položaj (francosko position naturall) – naravni položaj – vrnitev k običajnemu načinu igranja na instrument po posebnih tehnikah izvajanja.
Position du pouce (francosko position du pus) – stava (prijem igranja violončela)
pozitiven (nemško pozitivno), Pozitiven organ (angleško positive ogen) –
Mogoče majhne orgle (it. Possibile) – mogoče, morebiti più forte possibile ( piu forte possibile) – kolikor je mogoče
Mogoče (fr. possible, angl. posible) – možen; kolikor je mogoče(francosko ke possible) – čim prej
Mogoče (angleško posable) – morda
posthorn (nem. posthorn) – poštni, signalni rog
Posthume (francosko posthum) – posmrtno; oeuvre posthume (evr posthume) – posmrtno. delo (ni objavljeno v času avtorjevega življenja)
Postludij (lat. postludium) – postludij; 1) dodatek, del muz. dela; 2) malo glasbe. igra, uprizorjena po velikem delu; 3) instrumentalni zaključek po petju
Postumo (it. postumo) – posmrtno
Potpourri (fr. potpourri) – potpuri
Pour (fr. pur) – za, zaradi, zaradi, zaradi itd.; na primer, končno (pur finir) – za konec
Poussée, Poussez (francosko pousse) – gibanje navzgor [lok]
Prächtig (nemško prehtich), Prachtvoll (Prachtvol) – veličasten, veličasten, pompozen
Praeambulum (lat. preambulum) – uvod
Praefectus chori (lat. prefectus chori) – vodilno opravilo; učenec šolskega zbora, nadomeščal kantorja
Praefectus – popolno
Praeludium (lat. prelude) – uvod, uvod
Pralltriller (nem. pralthriller) – vrsta milosti v glasbi 18. stoletja.
Prästant (nem. prestant) – poglavja, odprti labialni glasovi orgel; enako kot Prinzipal
Präzis (nem. Precis) – prav gotovo
Prej(francosko presedaman) – prej, pred tem
prejšnja (francosko presedan) – prejšnji, prejšnji
Precedente (it. precedente) – 1) prejšnji; 2) tema fuge; 3) začetni glas v kanonu; tempo precedente (tempo prachedente) – prejšnji tempo
Precipitando (it. pracipitado), Precipitato (precipitato), strmoglavo (prechipitoso), oborina (fr. presipite) – naglo, naglo
specifične (fr. presi), Natančno (it. prechiso), natančno (kon natančnost) – vsekakor, točno
Natančnost (natančnost) – natančnost, gotovost
Predgovor(fr. preface) – predgovor
Molitev (it. pragando) – beračenje, prosjačenje
Preludij (fr. preludij), Preludij (angleški preludij), Uvod (it. preludio) – 1) predigra (igra); 2) uvod [v glasbo. delo]
Preluder (fr. prelude) – 1) uglasiti glasbilo; 2) uvod, igranje, petje
Premier (fr. premier) – prvi
Premiere (fr. premier, angl. premier) – premiera, 1. izvedba
Vzeti (it. prendere), sprejmejo (fr. prandre) – vzeti, vzeti
sprejmejo (prene) – vzemi [instrument]
Priprava(francosko preparasion) – priprava [pridržanje, disonanca]
Pripravite se (it. pripraviti), Pripravimo (angleško prepee), Pripravljalec (fr. pripraviti) – pripraviti, pripraviti [instrument, utišati itd.]
Pripravljen klavir (angleško pripeed pianou) – »pripravljen« klavir [s predmeti, obešenimi na kovinske ali lesene vrvice); uvedel skladatelj J. Cage (ZDA, 1930)
Blizu (fr. pre) – blizu, približno; približno (a pe prè) – skoraj
Près de la table (pre de la table) – [igra] ob zvočni plošči (označeno, za harfo)
Skoraj (fr. presk) – skoraj
Presque avec douleur (fr. presque avec duler) – s pridihom žalosti
Presque en délire (francosko presque an delir) – kot v deliriju [Skrjabin]
Presque rien (francosko presque rien) – skoraj izginja
Presque plus rien (presque plus rien) – popolnoma zbledi [Debussy]
Presque vif (francosko presque vif ) – precej hitro
Pressante (it. pressante) – naglo, naglo
Stiskalka, stiskalnica (fr. presse) – pospešiti, pospešiti
Prestant (fr. prestan), Prestante (it. prestante) – poglavja, odprti labialni glasovi orgel; enako kot principale
Prestissimo (it. prestissimo) – v najvišjem. stopinj hitro
Presto (it. presto) – hitro; al più presto - čimprej
Presto assai(presto assai) – zelo hitro
Presto prestissimo (presto prestissimo) – ultra hiter tempo
Prima (it. prima) – 1) interval prima; 2) 1. violina; 3) zgornja vrvica; 4) zgornji glas v večglasnem op.; 5) prej, na začetku
Prima, primo (it. prima, primo) – 1) prvi, prvi; 2) v skladbah za klavir v 4 rokah, oznaka višjega dela
Primadonna (it. prima donna) – 1. pevka v operi ali opereti
Prima volta (it. prima volta) – 1. čas; prima vista (a prima vista) – z lista; dobesedno na prvi pogled
Primgeiger (nem. primgeiger) je izvajalec 1. violinskega dela v ans. ali ork.
Premiera(it. primera) – premiera, 1. izvedba
Primo rivolto (it. primo rivolto) – 1) sekstakord; 2 ) Quintsextaccord Prvič
moški (To . Primo Moški ) – 1. tenor v tempu opere ali operete Glavna (it. Principale) – 1) glavni, glavni; 2) glavni (glave, odprti labialni glasovi telesa); 3) izvajalec solistične vloge v orkestru. delo; enako kot solo Prinzipal (nem. principal) – glavni (glave, odprti labialni glasovi orgel) Prinzipalbaß (nem. glavni bas) – eden od registrov na Sondni organ
(nem. sonda) – vaja
od Procelloso (it. Procelloso) – nasilno; enako kot tempestoso
Producent (angl. preduse) – 1) režiser, režiser; 2) v ZDA lastnik filmskega studia ali gledališča, direktor gledališča
Globoko (fr. profond) – globoko
Globoko (profondeman) – globoko
Profondément calme (fr. profondeman kalm) – z globoko umirjenostjo
Profondément tragique (fr. profondeman trazhik) – globoko tragičen
Globoko ( it. profondo) – 1) globok; 2) nizek bas v zboru
Program-glasba (angleška programska glasba), Programmusik (nem. programmatic) – programska glasba
napredovanje(francosko progression, angleško progression), progressione (italijansko progressione) –
Progresivni jazz sekvenca (angleško pregresiv jazz) – eno od področij jazzovske umetnosti; dobesedno progresivni jazz
Napredovanje (fr. progressiveman) – postopoma
Prolatio (lat. prolacio) – 1) v menzuralni glasbi opredelitev relativnega trajanja not; 2) določitev trajanja semibrevis glede na minimume)
opravlja-over (francosko podaljšanje) – zadrževanje
Izgovorjava (francosko
izgovorjava ) - izgovorjava ,
dikcija takoj(con prontetstsa), Želite (pronto) – okretno, živahno, hitro
Pronunziato (it. pronunciato) – razločno, razločno; il basso ben pronunziato (il basso ben pronunziato) – jasno poudarjanje basa
Proporcio (lat. razmerje) – 1) v menzuralni glasbi, oznaka tempa; 2) določanje trajanja not glede na prejšnje in druge, ki zvenijo istočasno; 3) 2. ples (običajno gibljiv) v paru plesov
predlog (lat. proposta) – 1) tema fuge; 2) začetni glas v kanonu
proza (italijanska proza), Proza (francoska proza) – proza ​​(vrsta srednjeveških cerkvenih pesmi)
Prunkvoll (nem. prunkfol) – veličasten, veličasten
Psalette(francoski psalt) – cerkev. zborovska šola; enako kot maîtrise
Psalm (nemški psalm), Psalm (Angleško Sami) – psalm
Psalmodija (latinsko psalmodia), Psalmodie (francoska psalmodija), Psalmodie (nemška psalmodija), Psalmodija (angleško salmedi) – psalmodija
Psalterij (lat. psalterium) – starin, strunsko glasbilo
Psalm (fr. psom) – psalm
Pugno (it. punyo) – pest; col pugno (col punyo) – [udariti] s pestjo [po klavirskih tipkah]
potem (fr. puis) ​​​​- potem, potem, potem, poleg tega
Zmogljiv (fr. puisan) – mogočen, močan, močno, močno
Pulpet (nemška lutka), števec (daljinski) – notno stojalo, daljinski upravljalnik
Pultweise geteilt (nem. pultweise geteilt) – deliti stranke na daljince
Pumpventil (nem. pump valve) – ventil črpalke (za trobila)
Punctum (lat. Punctum) – pika v nementalnem zapisu
točka (nemški odstavek) – pika
Punktieren (Nemško pikčasto) – zamenjava visokih ali nizkih tonov v vokalnih delih za lažje izvajanje
Punta (it. Punta) – konec loka; dobesedno vrh
Punta d'Arco (punta d'arco), punta d'arco – [igra] s koncem loka
Točka (it. punto) – točka
Pisalna miza(francosko notno stojalo) – glasbeno stojalo, konzola
Purfling (angl. pefling) – brki (za godala)
Odložite lok na stran (eng. put de bow aside) – odložiti lok
Piramidon (eng. pyramidn) – labialne cevi, zožene v organu navzgor