Glasbeni pogoji – D

D (nem. de, ang. di) – črkovna oznaka glasu re
Da (it. da) – od, od, od, do, glede na
Da capo al fine (da capo al fine) – ponovite od začetka do konca
Da capo e poi la coda (da capo e poi la coda) – ponovi od začetka in nato – koda
Da capo sin'al segno (yes capo sin'al segno) – ponovite od začetka do znaka
streha (nem. dah) – deca; Dobesedno streha
iz (it. dali) – predlog da v zvezi z določnim členom množine moškega spola – od, od, od, do, po
dai (it. dati) – predlog da v zvezi z določnim členom moške množine – od , od, od, do, po
Od(it. dal) – predlog da v zvezi z določnim členom ednine moškega spola – od, od, z, do, glede na
dall ' (it. dal) – predlog da v povezavi z odm. članek mož. in ednine v ženskem rodu – od, od, od, do, glede na
iz (it. Dalla) – predlog da v zvezi z določnim členom ženskega rodu ednine – od, od, od, do, glede na
Daj ji (it. Dalle) – predlog da v zvezi z množinskim določnim členom ženskega rodu – od, od, od, do, glede na
Daj (it. Dallo) – predlog da v zvezi z določnim členom ednine moškega spola – od, od, od, do, glede na
Dal segno (it. dal segno) – iz označ
Vlaga (angl. dump) – zadušiti zvok
Blažilnik (dempe) – 1) dušilec; 2) utišati
nem (nem. damper) – loputa, dušilec, nem; mit Dämpfer (mit damper) – z dušilcem; ohne Dämpfer (ena dušilka) – brez utišanja
Dämpfer ab (blažilnik ab) – odstranitev zvoka
Dämpfer auf (damper auf) – utišati
Dämpfer weg (dempfer weg) – odstraniti utišanje
Ples (angleško dance) – 1) ples, ples, glasba za ples, plesni večer; 2) ples
Plesna zabava (dansin paati) – plesni večer
Dann (nem. Dan) – potem, tedaj, potem
Dans (francosko Dan) – noter, by, on
Ples (francosko Dansan) – ples, ples
ples (fr. Dane) – ples, ples
Ples macabre (dane macabre) – ples smrti
V kril (fr. dan le backstage) – igrati v zakulisju
Dans le sentiment du début (fr. dan le centiment du debu) – vrnitev k prvotnemu razpoloženju [Debussy. Preludiji]
Dans une brume doucement sonore (francosko danjun brum dusman sonor) – v mehko zveneči megli [Debussy. "Potopljena katedrala"]
Dans une expression allant grandissant (francoski danzun izraz alan grandisan) – postopoma bolj veličasten [Debussy]
Dans un rythme sans rigueur et caressant (francosko danz en rhythm san riger e caresan) – v prostem gibu, ljubkovalno [ Debussy. “Jadra”]
Dans un vertige (francosko danz en vertige) – vrtoglavo [Skrjabin. "Prometej"]
Ples (it. danza) – ples
Danza macabra (dance macabra) – ples smrti
Temno (angleško daakli) – mračno, skrivnostno
Darmsaite (nemško darmzaite) –
Daumenaufsatz gut godala (nem. daumenaufsatz) – »stava« (prijem igranja na violončelo)
De, d' (fr. de, d') – od, od, okoli; znak rodi, primer
Več in več (francosko de plus en plus) – vedno več
De plus en plus audacieux (francosko de plus en plus ode) – vedno bolj pogumno [Skrjabin. Simfonija št. 3]
De plus en plus éclatant (francosko de plus en plus eklatan) – z naraščajočim sijajem, iskrico [Skrjabin. Simfonija št. 3]
De plus en plus entraînant(francosko de pluse en pluse entrenan) – vedno bolj očarljiv [Skrjabin. Sonata št. 6]
De plus en plus large et puissant (francosko de plus en plus large e puissant) – širši in močnejši [Skrjabin. Simfonija št. 3]
De plus en plus lumineux et flamboyant (francosko de pluse en pluse lumine e flanbuayan) – svetlejši, plameneč [Skrjabin]
De plus en plus radieux (francosko de pluse en pluradier) – vedno bolj sijoče [Skrjabin. Sonata št. 10]
De plus en plus sonore et animé (francosko de plus en plus sonor e anime) – vse bolj zveneče in živahno [Skrjabin. Sonata št. 7]
De plus en plus triomphant (fr. de plus en plus trionfant) – z naraščajočim zmagoslavjem [Skrjabin. Simfonija št. 3]
De plus prés (francosko de plus pre) - kot da se približuje
Od profundisov (lat. de profundis) – “Iz brezna” – začetek enega od katoliških napevov
bedak (it. debil), Debole (debole) – slaboten, izčrpan
Slabost (debolezza) – šibkost, izčrpanost, nestabilnost
Debolmente (debolmente) – šibko
začenja (francoski prvenec), Prvenec (it. debutto) – prvenec, začetek
Déchant (francoski dechant) – visoki toni (nekakšno staro, večglasje)
Déchiffrer (francosko dešifriranje) – razčleniti, prebrati z lista
Déchirant, comme un cri (fr deshiran, com en kri) – kot srce parajoč jok [Skrjabin. "Prometej"]
Odločeno (francosko stran) – odločno
decima(it. dechima) – decimol
decimol (it. decimole) – decimol
Odločite se (it. dechizo) – odločno, drzno
strop (nem. dekke) – zgornji del strunskih inštrumentov
Declamando (it. deklamando) – recitiranje
Deklamacija (angleško deklemeyshen ), Izjava (francoska deklamacija), Declamazione (it. deklamatione) – recitacija
Zlomiti se (fr. dekonpoze) – ločiti
Razkrojiti (dekonpoze) – razdeljen
Zmanjševanje (it. dekrashendo) – postopno zmanjševanje jakosti zvoka; enako kot diminuendo
Predanost (francosko Dedikas), Posvetitev (angleško posvetilo),Dedicazione (it. dedicatione) – posvetilo
Dedie (fr. dedie), Posvečena (angl. posvetiti), Namensko (it. dedicato) – posvečen
Globoko (eng. diip) – nizek
Poglobite se (poglobiti) – znižati [zvok]
izziv (fr . defi) – izziv; avec defi (avec defi) – kljubovalno [Skrjabin. "Prometej"]
Deficiendo (it. deficiendo) – zmanjševanje moči zvoka in hitrosti gibanja] bledenje; enako kot mancando, calando
Od (it. degli) – predlog di v zvezi z množinskim določnim členom moškega spola – iz, iz, z
stopnja (francoska stopnja), Stopnja(angleško digri) – stopnja načina
Raztegniti (nem. denen) – zategniti
ven (francoski dekor), zunaj (an deór) – poudarjanje, poudarjanje; dobesedno zunaj
za (it. dei) – predlog di v zvezi z določnim členom moške množine – iz, iz, z
Deklamacija (nem. deklamacija) – recitacija
Deklamieren (deklamiren) – recitirati
Od (it. del) – predlog di v zvezi z moškim spolom ednine določni člen – iz, iz, z
Délassement (fr. delyasman) – 1) počitek; 2) lahka glasba
Zamuda (angleško delay) – pridržanje
Deliberatamente (it. deliberatamente),Deliberato (deliberato) – odločno, živahno, drzno, nekoliko pospešiti gibanje
Namerno (angleško diliberite) – previdno, lagodno
občutljivo (francoska delikatesa), Občutljivost (delikatman), Delicatamente (it. delikatamente), z dobroto (con delicatezza), delikato (delicato) - nežno, občutljivo, graciozno, elegantno, prefinjeno
Délicatement ct presque sans nuances (francosko delikatman e presque san nuance) – nežno in skoraj brez odtenkov [Debussy. “Pagode”]
Veselje (francosko Dalys) – užitek; avec délice (avec délice) – uživanje [Skrjabin. "Prometej"]
Odvezana (francosko delie) – brezplačno
Delirando (it. delirando) – fantaziranje
Delirare (delirare) – fantaziranje
Delirij (delirio) – fantaziranje, veselje
Delizia (it. delicia) – veselje, občudovanje, zadovoljstvo; con delizia (con delizia) – veselo, občudujoče, uživajoče
Čudovito (delicioso) – očarljiv, očarljiv
Dell' (it. del) – predlog di v povezavi z določnim členom mož. in ženskega rodu ednine – iz, iz, z
Della (it. Della) – predlog di v zvezi z določnim členom ženskega rodu ednine – iz, iz, z
Od(it. Delle) – predlog di v zvezi z množinskim določnim členom ženskega rodu – iz, iz, z
Dello (it. Dello) – predlog di v zvezi z določnim členom ednine moškega spola – iz, iz, z
Démancher (fr . demanche) – na lokalnih glasbilih prehod iz enega položaja v drugega.
aplikacija (fr. demand) – vodja v fugi
Demi-kadenca (fr. demi-cadans) – polovična kadenca
Demi-jeu – isto) – igra s polovično močjo
Demi-mesure (francoski demi-mazure) – poltakt
Demi-pavza (fr. demi-pos) – polovični premor
Demisemiquaver (angl. demisemikueyve) – 1/32 (opomba)
Demi-juha (fr. demi-supir) – 1/8 (pavza)
Demi-ton (fr / polton) – polton Demi-voix (fr. demi-voix), demi-voix – v podtonu
Denkmaler der Tonkunst (nem. denkmaler der tonkunst) – spomeniki glasbene umetnosti (akademske izdaje stare glasbe)
iz (francosko depuis) ​​​​- od, s
Grobo (nem. derb) – grobo, ostro
Derrière la scenène (francosko darrier la seine) – zakulisje
Derrière le chevalet (francosko derry le chevale) – [igra] za stojalom (na glasbila z loki)
Désaccordé (francosko dezacorde) – razglašen
Desant (angleško descant) – 1) pesem, melodija, melodija; 2) visoki toni
potomec (francosko desandan) – padajoče
Descendendo (it. deshendendo) – postopno zmanjševanje jakosti zvoka; enako kot Decrescendo
Descort (francoski dekor) – pesem trubadurjev, trouveurjev
Želja (it. desiderio) – želja, strast, težnja; con desiderio (con desiderio) – strastno, strastno; con desiderio intenso (con desiderio intenso) – zelo vneto, strastno
Desk (eng. desk) – notno stojalo
Desolato (it. desolato), Desole (fr. desole) – žalosten, neutolažljiv
Neurejeno (fr. desordone) – naključno [Skrjabin. "Temni plamen"]
Risba (francosko Dessen) – risanje
Dessin mélodique (dessen melodic) – melodična risba
perilo(francosko dessu) – dno, dno, dno; du dessous (francosko du Dessus) – spodaj, manj kot
Zgoraj (francoski Dessus) – 1) na, zgoraj, zgoraj; 2) visoki toni, zgornji glas
Dessus de viole (dessyu de viol) – star, imenovan. violine
Prav (it. destra) – desna [roka]
kola destra (colla destra), destra mano (destra mano) – desna roka
Destramente (it. destramente) – spretno, zlahka, živahno; con destrezza (con destrezza) – z lahkoto, živahnostjo
Desvario (špansko: desvario) – muhavost, delirij; con desvario (con desvario) – muhast, kot v deliriju
détaché (fr. detache) – detajl: 1) udarec na godalih. Vsak zvok se izvleče z novo smerjo gibanja loka, ne da bi se odtrgal od strune; 2) ločeno igranje na instrumente s tipkami [Prokofjev. Sonata št. 7]
Popustite (francosko detandre) – oslabiti
Določi – (it. determinato) – odločno
Detonacija (nemška detonacija), Detonacija (francosko detonation) – detonacija
Détonner (detonirati), Detonieren (nem. detoniren) – razstreliti
Said (it. detto) – isti, imenovan, prej omenjen
Deutlich (nem
doitlich ) – jasno, razločno
Deux (fr. de) – dva, dva; dva (a de) – skupaj; z dvema rokama (a de main) – v 2 rokah
Drugič (fr. desiem) – drugi, drugič
Deux quatres (fr. de quatre) – velikost 2/4
Razvoj (angl. divalepment), razvoj (fr. develepman) – razvoj [teme], razvoj
Oblikuje (francoski izum) – moto (oznaka na skrivnostnem kanonu, ki omogoča branje kanona)
Predanost (it. devotsione), Divozione (divotsione) – spoštovanje; con Predanost (con devocione), con divozione (con divocione), Bhakta(devoto) – spoštljivo
Dekstra (lat. dextra) – desna [roka]
Dezime (nem. decime) – decima
Dezimett (nem. decimet) – ansambel in skladba za 10 izvajalcev
Dezimol (nemško decimole) – decimol di (it. di ) – iz, iz, z; rojstno znamenje. Ovitek
diabolus in musica (lat. diabolus v glasbi) – tritonus; dobesedno Hudič in glasba
_ – obseg: 1) glasnost glasu ali instrumenta; 2) eden od organov vpisnikov 3) it., fr. tuning fork Diapente
(grško – it. diapente) – peti
Diafonija (grško diaphonia) – 1) disonanca; 2) vrsta starega, polifonija
Diastema (italijansko diastema) – interval
Diatonični (angleško dayethonic), diatonično (italijanska diatonična), diatonično (francoska diatonika), Diatonisch (nemško diatonish) -diatonično
Di bravurozno (italijansko di bravura ) – drzno, sijajno Dictio
( lat. Dictio ) – dikcija
Drugi (nem. di Anderen) – drugi, drugo Stranke -ostro die irae
(lat. Dies ire) – »Dan jeze« [»Zadnja sodba«] – začetne besede enega od delov rekviema
Razlike (Spanish diferencias) – različice španščine. skladatelji (lutnje in organisti 16. stoletja)
Razlika (francoska razlika), Razlika (angleško difrans), Razlika (različno nemško), Razlika (ital.fferenza) – razlika, razlika
Differentiae tonorum (lat. differentsie tonorum) – različni zaključki, formule v gregorijanskem koralu psalmov
težava (it. diffikolt), težava (fr. težko), Težavnost (eng. diffikelti) – težava, težava
Digitazione(it. digitatsione) – prstno prebiranje
Diletant (it. dilettante, fr. dilettant, eng. dilitanti) – diletant, ljubimec
Dilettazione (it. dilettazione), Diletto ( diletto) – užitek,
Uživanje , vnema; con diligenza (con diligenta) – vestno, marljivo
Diludij (lat. dilyudium) – interludij
Diluendo (it. dilyuendo) – postopno slabljenje zvoka
Dilungando (it. dilyungando), Dilungato (dilyungato) – raztezanje, zategovanje
Zmanjšano (angl. diminisht), Zmanjšuje (fr. diminue), Diminuito(it. diminuito), Diminutus (lat. diminutus) – zmanjšan [interval, akord]
diminuendo (it. diminuendo) – postopoma slabi
Diminutio (lat. diminutsio) – znižanje: 1) ritmično zoženje teme; 2) v menzurnem zapisu, zmanjšanje trajanja not; 3) okras
Zmanjšaj (francosko pomanjševanje, angleško diminyushn), Zmanjšaj (nem. diminuts6n), Diminuzione (it. diminutsione ) – 1) zmanjšanje trajanja; 2) okraski z majhnimi trajanji
Di molto (it. di molto) – zelo, veliko, dovolj; postavljeno za drugimi besedami, okrepi njihov pomen; npr allegro di molto – hitreje kot allegro
Dynamica(it. dynamics) – moč zvoka in njegove spremembe
Difonij (grško – Latinski diphonium) – komad za 2
glasov cikel 2 kosov) Neposredno (eng. direct) – ravnanje Direktor (directe) – dirigent smer (fr. direction) – 1) vodenje; 2) skrajšano. rezultat; 3) dodati, stave v orkestru. deli 1. violine, klavirja ali harmonike, na katerih so izpisane glavne teme drugih delov, ki označujejo njihov uvod Direttore del coro (it. direttore del coro) – zborovodja Direttore d orchestra (it. direttore d'orkestra) – dirigent
Smer (it. diretzione) – vodenje
Dirge (eng. deedzh) – pogrebna pesem
prevodnik (nem. dirigant) – dirigent
Svinec (fr. dirigent), Neposredno (it. dirigere), Dirigieren (nem. dirigiren) – voditi
naravnost (it . diritta) – desna [roka]; enako kot destra
Umazani toni
( inž . otroški toni) – tehnika jazza, izvajanje, ki temelji na distorziji
a kaljeno
Ton disko), Disk (fr. disc) – gramofonska plošča
Razpad (angleški disk), Neskladje (diskodiraj), Neskladna nota (discode nota), discordanza (it. discordant) -disonanca
Neskladno (fr. discordan, eng. diskodent) – disonantno
Diskretna (fr. discre), Discretamente (it. diskretno), Diskretno (discreto) – zadržano, zmerno
Diseur (fr. dizer), Diseuse (dizez) – pevec, pevka, nastopa
disgiungere (it. dizjunzhere) – ločiti, razdružiti
Disharmonija (eng. diskhaameni) – disharmonija
Disinvolto (it . disinvolta), con disinvoltura(kon dizinvoltura) – prosto, naravno
Diskant (nem. treble) – 1) najvišji otroški glas; 2) del v zboru ali voku. ansambel, ki ga izvajajo otroški ali visoki ženski glasovi; 3) enega od registrov orgel
Diskantschlüssel (nemško treble shlussel) – violinski ključ
Disordinamente (it. disordinamente), con disordine (con disordine) – v neredu, zmedi
Disperato (it. disperato), con disperazione (con disparatione) – neutolažljiv, v obupu
Disprezzo (it. disprazzo) – zanemarjanje, prezir
Disonanca (francosko disonance, angleško disenance), Disonanca (T.Dissonanz (nemška disonanca), Dissonanza (it. dissonance) – disonanca, disonanca
oddaljeni (eng. distant) – odmaknjeno, zadržano, hladno
Distinctio (lat. distinctio) – razni zaključki, formule v gregorijanskem petju psalmov
Distinto (it. distinto) – jasno, razločno, razločno, ločeno
Distonare (it. distonare) – detonirati
Ditiramb (angleški ditiramb), Ditiramb (francosko ditiranb), Ditiramb (nemški ditirambe), Ditirambo (it. ditirambo) – ditiramb
Ditonus (grško – lat. ditonus) – dikord (lestvica 2 zvokov znotraj terce)
Ditteggiatura(it. dittejatura) – prstni prst Dittico
( to. dittiko) – diptih (glasbeni cikel 2 skladb)
Zabavno (it. divertimento), zabava (fr. 1) zabava, predstava; 2) ples. suite ali vstavke v baletu in operi; 3) nekakšna suita za instrument, ansambel ali orkester; 4) lahkotna, včasih virtuozna skladba, kot je potpuri; 5) interludij v fugi Božansko (fr. diven) – božansko Božanski essor (divin esor) – božanski impulz [Skrjabin. Simfonija št. 3] Divizija (it. Divisi) – delitev enotnih godalnih glasbil, glasov zbora na 2 ali več delov; dobesedno ločeni
Divotamente (it. divotamente), Divoto (divoto) – spoštljivo, vdano
Dixieland (angl. dixieland) – eden od stilov jazza, glasbe
deseti (fr. disem) – decima
Dixtuor (fr. dixtuor) – ansambel in skladba za 10 izvajalcev
Do (it., fr. do, angl. dou) – zvok pred
doch (nem. doh) – vendar pa vseeno
Doch nicht zu sehr (doh nicht zu zer) – vendar ne preveč; enako kot tisti non troppo
Docke (nem. dok) – »skakalec« (del mehanizma čembala)
Dodekafonija (it. dodekafonija), Dodekafonija (francoski dodekafoni), Dodekafon (angleško doudekafouni),Dodekafonija (nemško dodekafoni) – dodekafonija
Dogliosamente (it. dolosamente), Doglioso (doloso) – žalosten, otožen, otožen
Prsti (fr. duate) – prstni prst
Doigté fourchu (duate fourchu) – prsti z vilicami [na pihala]
Mora (angleško doit) – kratek glissando navzgor pri odstranjevanju zvoka (sprejem igranja v pop glasbi, glasba)
Dolce (it. dolce), Narahlo (dolcemente), sin dolcezza (con dolcezza) – prijetno, nežno, ljubeče
Dolcian (lat. Dolcian) – 1) leseno pihalo (predhodnik fagota); 2) enega od registrov
Dolente orgle(it. dolente) – žalostno, žalostno
Bolečina (it. dolore) – žalost, žalost, žalost
Boleče (doloroso), con Dolore (con dolore) – z bolečino, hrepenenjem, žalostno
Dolzflöte (nem. dolzflete) – stara vrsta prečne flavte
Dominantna (prevladuje angleščina), Prevladujoča (italijanska dominanta, francoska dominanta), Prevladujoča (nem. dominant) – dominanten
Dominantdreiklang (nem. dominant-driklang) – trizvok na dominanti
Dominantseptimenakkord (nem. dominantseptimenakkord) – dominantni akord
Domine Jesu Christe (lat. domine ezu christe) – uvodne besede enega od delov rekviema
Dona nobis pacem(lat. dona noois patsem) – »Daj nam mir« – začetne besede katol. napevi
Donnermaschine (nem. donnermashine) – tolkalo, ki ponazarja grom
Po (it. dopo) – potem, potem
Doppel-Be (nemško doppel-be), Doppeler-niedrigung (doppelernidrigung) – dvosl
Doppelchor (nem. doppelkor) – dvojni zbor
Doppelerhöhung (nem. doppelerhe-ung) – dvojni oster
Doppelflöte (nem. doppelflete) – eden od registrov orgel
Doppelfuge (nem. doppelfuge) – dvojna fuga
Dvojni ročaj (nem. doppelgriff) – tehnika igranja dvojne note na strunah
Doppelhorn(nem. doppelhorn) – dvojni rog
Doppelkanon (nem. doppelkanon) – dvojni kanon
Doppelkonzert (nem. doppelkontsert) – dvojni koncert (delo za 2 solista z ork.)
Doppelkreuz (nem. doppelkreuz) – dvojni oster
Doppeloktave (nemško doppeloktave ) – dvojna oktava
Doppelpunkt (nem. doppelpunkt) – 2 piki na desni strani bankovca
Doppelschlag (nemško doppelshlag) – groupetto
Doppelt (nem. doppelt) – dvojnik, dvojnik
Doppelt besetzt (doppelt besetzt) ​​​​- dvojna sestava
Doppelt so langsam (doppelt zo langzam) – dvakrat počasneje kot
Doppelt so rasch (doppelt zo rush),Doppelt so schnell (doppel so shnel) – dvakrat hitreje
Doppeltaktnote (nem. doppeltaktnote) – nota v trajanju 2 taktov
Doppeltriller (nem. doppeltriller) – dvojni tril
Doppelvorschlag (nem. doppelforshlag) – dvojnik
grace Doppelzunge (nem. doppelzunge) – dvojni pihalni jezik (prijem igranja na pihala)
Doppia croma (it. doppia croma) – 1/16 [opomba] (semicroma)
Dvojno (it. doppio) – dvojno
Doppio koncert (doppio concerto) – dvojni koncert
Doppio movimento (doppio movemento) – z dvojno hitrostjo
Doppio pedala (doppio pedale) – dvojni pedal
Doppio trillo(doppio trillo) – dvojni tril
Doppio bemolle (it. doppio bemolle) – dvob
Doppio diesi, diesis (it. doppio diesi, diesis) – dvojni oster
Dorische Sexte (nemško dorishe sexte) – Dorian
sexta Dorius (lat. dorius) – Dorian [način]
dot (angl. dot) – pika [podaljšanje prejšnje opombe]
double (fr. double, eng. double) – 1) podvojitev, ponavljanje; 2) staro ime različic
double (francoska dvojna), Dvojna kadenca (angleško dvojna kadenca) – staro, imenovano. gruppetto
Dvojna barre (francoska dvojna vrstica) – dvojna [končna] vrstica
Dvojni bas (angleški kontrabas) – kontrabas
Kontrafagot (angleški kontrabas) – kontrafagot
Kontrabas pozavna (angleško double bass trombone) – kontrabas pozavna
Dvojni bémol (francoski dvojni bambl), Dvojna stanovanja (angleško double flat) – dvojni stan
Dvojni kontrabas (FR .kontrabas) – subkontrabas
Dvojna vrvica (fr. dvojna vrvica) – sprejem igranja dvojnih not na godala
Dvojni coup de langue (fr. double ku de lang) – dvojni udarec z jezikom (prijem igranja na pihala)
Dvojno kvačkanje (fr. dvojno kvačkanje) – 1/16 (opomba)
Double dièse (francosko dvojno ostro), Dvojni charp (angleško double shaap) – dvojno ostro
Dvojni rog(angleško double khoon) – dvojni rog
Dvojno hitro (angleško double quick) - zelo hitro
Dvojno zaustavljanje (angleško double stop) – tehnika igranja dvojnih not na strunah
Dvojno-trojno (francoska dvojna trojka) – velikost 3 / 2
Document (francosko Dusman) - nežno
Doucement sonore (Dusman sonor) – z nežno, lahkotno zvočnostjo
Doucement en dehors (Dusman en deor) – nežno poudarjanje
Sladkost (Duser) – nežnost
Boleče (francosko dulure) – boleče (dulyurezman) - žalostno, žalostno
Douloureux déchirant (francosko dulure deshiran) – s srce parajočo žalostjo [Skrjabin]
Doux(fr. du) – nežno, prijetno, mirno, mehko
Doux et un peu gauche (fr. du e en pe gauche) – nežno in nekoliko okorno [Debussy. “Jimbova uspavanka”]
Douzehuit (francosko Duzuyt) – velikost 12/8
Douziéme (francosko Douzem) – dvanajsternik
Down beat (angleški down beat) – 1 in 3 takti (jazz, izraz)
navzdol (angleško downstroke ) – gib navzdol
Dramatično (angleška dramatika), Dramatično (italijanska dramatika), Dramatique (francoska drama), Dramatisch (nem. dramatic) – dramatičen, dramatičen
Lirična drama (francoski pisec besedil za bobne), glasbena drama (drum musical ) – glasba. drama
Drama (it. drama) – drama
Dramma lirico (dramsko besedilo), Drama v glasbi (drama v glasbi), Drama za glasbo (drama peer la music) – opera
Dramma giocoso per musica (drama jokoso peer music) – komična opera
Drama semiseria per musica (drama semiseria peer music) – polresna opera (dobesedno polresna)
Drängend (nem. drengend) – pospeševanje
Sanjsko (angleško drimil) – zasanjano
Dreamy (drimi) – sanjski
strugar (nem. dreer) – Avstrija. narodni ples valček; enako kot Ländler
Drehleier (nem. dreyleyer) – lira z kolovratom
Drehnote (nemško draynote) – cambiata
Drehorgel (nem. dreyorgel) – sodčaste orgle
rotacijski ventil (nem. dreyventil) – rotacijski ventil (za trobila)
trojni (nem. driftah) – trikrat
Dreifach geteilt (drift geteilt) – razdeljen na 3 stranke ; enako divisi a tre
Dreiklang (nem. dreiklang) – triada
Dreitaktig (nem. draitaktich) – štejte 3 takte
vsak Dringend (nem. dringend) – vztrajno
Dritta (it. Dritta) – desna [roka], enako destra, diritta
Drive (angleško drive) – pritisk, aktivnost pri produkciji zvoka in izvajanju (jazz, termin); dobesedno sprožil
Drohend(nem. droend) – grozeče [R. Strauss]
prav (francosko druat) – desna [roka]
Drolatique (francosko drolyatik) - smešno, smešno, smešno
Dron (angleško drone) –
tlačni ventil gajda bas cev (nem. drukventil) – črpalni ventil za trobila
Drum ( Bobni ) – boben
Bobni (angleška drama) – tolkala (v jazz orkestru)
Bobnasta palica (angleško drum stick) – [igrati] z bobnarno palico
Suha (angleško dry) – suho, suho
Dudelsack (nemško dudelzak) – dude
Zaradi (it. duet) – dva
Zaradi volte (due volte) – 2-krat, dvakrat
Duet (angleški duet),Duett (nemški duet), Duetto (it. duetto) – duet
Cilindri (angleško dalcime) – činele
Du milieu de I'archet (Fr. du milieu de l'archet) – [igra] na sredini loka
Dumpf (nem. dumpf ) – gluh, pridušen
D'un rythme souple (fr. d'en rhythm supl) – v gibljivem ritmu
Duo (it. duo, fr. duo), Duo (it duo) – duet
Duodecima (it. duodechima), Duodezime (nemško duodecime) -duodecima
Duole (it. dvojno), Duole (nemška dvojnica), Duolet (fr. duole) – duol
Duolo (it. duolo) – žalost, žalost, trpljenje; conduolo(con duolo) – žalosten, žalosten
dvojna (lat. votel) – v menzuralni glasbi prepolovitev trajanja
Duplex longa (lat. duplex longa) – eno največjih trajanj v menzuralnem zapisu; enako kot maksima
Duplum (lat. Duplum) – 2. glas organuma
težko (nem. Dur) – glavni
Durakkord (durakkord) – dur akord
Ostro (it. Duramente), Težko (duro) – trd, grob
Z (nemško Durch) – skozi, skozi
Durchaus (nem. Durhaus) – popolnoma, popolnoma, brez napake
izvedba(nem. durhfürung) – 1) izvajanje teme v vseh glasovih (v fugi); 2) razvoj tematskega gradiva: 3) razvoj
od Durchführungssatz (nem. durhfürungszatz) – razvojni del dela
prehod (nemško durhgang), Durchgangston (durchganston) – mimobežna opomba
Durchkomponiert (nem. durkhkomponiert) – [pesem] nespojnice
Durchwegs (nem. durhwegs ) – vedno, povsod
Durdreiklang (nem. durdreiklang) – durov trizvok
Trajanje (francosko Duret) – trajanje note
Trdota (francosko Durete) – trdota, togost, resnost
trdota (it. Durezza) – trdota, nesramnost, ostrina, togost; con trdota (con durezza) – odločno, ostro, nesramno
Durgeschlecht (nem. durgeschlecht) – glavni naklon
Durtonarten (nem. durtonarten) – durske tonaltete
durus (lat. Durus) – trd, trdi
Düster (nem. duster) – mračno
Duty bugle (angleško duty bugle) – signalni rog
Dož (lat. Dux) – 1) tema fuge; 2) začetni glas v kanonu
Umiranje (angleško dayin), umiranje (dayin eway) – bledenje, bledenje
Dynamics (ang. dinamičen), dinamiko (nem. govorec), dinamično (fr. speaker) – dinamika (moč zvoka in njegove spremembe